Mladinska skupina
Ko vas pokliče ljubezen, ji sledite, čeprav je njena pot strma in težka…
…se glasi napis na majicah Vitanjskih mladincev, skupine mladih, ki se vsak petek zberemo skupaj. Ob resnejših pa tudi bolj sproščenih pogovorih in razmišljanjih nam urice skupnega druženja še prehitro minejo. Trdna prijateljstva, ki so se spletla med nami, nam pomagajo, da skupaj premagujemo težave in slabe trenutke, ter se veselimo naših uspehov.
Mladinci veliko ustvarjamo in aktivno sodelujemo v župnijskem občestvu. Med nami smo bralci Božje besede, ministranti, pevci v pevskem zboru in izredni delivci obhajila. Za božič smo poskrbeli, da so našo cerkev krasile čudovite jaslice, še prej pa smo svojo ustvarjalnost pokazali pri izdelavi adventnih venčkov. Z izdelavo zastavic smo sodelovali pri velikonočni procesiji. Pomagali smo pri pripravi župnijskega dne, stregli pa smo tudi ob drugih večjih dogodkih v naši župniji. V vlogi animatorjev smo se dobro izkazali na pripravah za birmance in prvoobhajance, ter si s tem nabrali bogate izkušnje za naprej.
Našo medsebojno povezanost še bolj poglabljamo na skupnih romanjih in izletih. Konec junija je bil tako rezerviran za romanje na Brezje. Tam smo imeli svojo sv. mašo in se v prošnjah in zahvalah obrnili k Mariji Pomagaj. Dan smo nadaljevali na Bledu, kjer smo se s pletno peljali do otoka in si ob zvonu želja vsak nekaj zaželeli. Brez kremšnit za konec seveda ni šlo.
Nekateri med nami smo dva poletna dneva preživeli v Strunjanu skupaj z mladino iz Nazarja. Poleg kopanja in zabave smo sodelovali na njihovih pripravah na oratorij. Imeli smo se super, hkrati pa smo videli, kako oratorij poteka in upamo, da ga bomo tudi sami uspeli kmalu izpeljati.
Od 31.7. do 6.8.2012 smo se tri dekleta iz mladinske skupine odpravile na romanje v Medjugorje, kjer je potekal Mladifest 2012, t.j. srečanje mladih, ki se ga vsako leto udeleži preko 40000 mladih iz 27 držav. Potovale smo skupaj z avtobusom romarjev iz cele Štajerske. Dan po prihodu je bil s sveto mašo zvečer uraden začetek festivala. Vsako dopoldne in popoldne smo poslušali pričevanja ljudi iz vsega sveta. Vmes smo s petjem in plesom skrbeli za dobro vzdušje. Zvečer ob šestih je bila vedno molitev rožnega venca, ki ima v Medjugorju še posebno velik pomen. Po njem je sledila sveta maša, po maši pa čaščenje najsvetejšega. Udeležile smo se tudi procesije z lučkami. Obiskale smo kraja Marijinih prikazovanj, hriba Crnico in Križevac, kjer smo bile ob jutranji maši priča čudovitemu sončnemu vzhodu. Vse smo mnenja, da je biti del Mladifesta v Medjugorju nepozabno doživetje, ki se ga z besedami preprosto ne da opisati, temveč ga je potrebno obiskati in doživeti.
Kot se za poletje spodobi, smo se konec avgusta še vsi skupaj odpravili na morje. Da smo lahko do konca zaužili dan, smo že zgodaj zjutraj krenili iz Vitanja proti Piranu. Ob prihodu smo se nekateri vkrcali na barko in se peljali z njo, drugi pa smo do barke priplavali. Na njej smo si pripravili zajtrk in s harmoniko poskrbeli za veselo vzdušje. Ob kopanju, sončenju, počivanju na barki, sproščenem klepetanju in sprehodu po Piranu za konec je naš brezskrben dan še prehitro minil.
Vsako leto poteka tretjo soboto v septembru Festival mladih v Stični, letos pod geslom: ''Veselimo se v Gospodu, zmeraj!''. Udeležili smo se ga tudi mladi iz Vitanja, skupaj z mladimi iz Frankolovega in Vojnika. Pot smo si krajšali s petjem ob kitari in harmoniki. Dopoldne v Stični je vsak od nas preživel na delavnici, ki ga je najbolj pritegnila. Po delavnicah smo se skupaj pripravili na sveto mašo, ki je v Stični vedno nekaj posebnega. Nato je sledil koncert s Stična bendom, po njem pa smo se nasmejanih obrazov in polni lepih vtisov vrnili proti domu in sklenili, da drugo leto zagotovo spet pridemo.
Naša srečanja ponavadi potekajo v župnišču. V poletnem času smo poskrbeli, da so bila še bolj zanimiva, saj se zmeraj dobimo pri nekomu izmed nas. Kmalu vprašanje: ''Kje bomo imeli naslednjič mladinske?'' ne bo več problem. V kaplaniji namreč že nastaja mladinska soba, ki si jo bomo uredili po svoje in bo samo naša.
Na začetku naših srečanj smo bili štirje, sedaj nas je že preko dvajset. Zahvala gre p. Lojzetu Cviklu, ki nas je znal povezati skupaj v eno veliko družino. Upamo, da se bo ta družina še širila in da bomo še najprej skupaj preživljali lepe in nepozabne trenutke.
Vitanjski mladinci